Pojdi na glavno vsebino
Promocija | Jure Habbe

Anton Romšak, Amebis: Digitalnega pomočnika v primerjavi z zaposlenimi naučimo samo enkrat

V podjetju Amebis se ukvarjate z jezikovnimi tehnologijami. Kaj to pomeni?

Jezikovne tehnologije so računalniška obdelava jezika v najširšem pomenu.

V Amebisu smo leta 1991, ko je bilo podjetje ustanovljeno, začeli z izdelavo elektronskih slovarjev. Nadaljevali smo s podporo slovenskemu črkovalniku za Word in pozneje tudi Outlook, ki ga Microsoftu dobavljamo že vse od začetka MS Office.

Sledila so vse bolj kompleksna jezikovna orodja. Trenutno najbolj aktualna so avtomatska lektorica za slovenski jezik Amebis Besana, sintetizator govora eBralec in digitalni pomočnik (oz. klepetalni robot, chatbot ali še krajše bot) SecondEGO.

Kako nam orodja za jezikovne tehnologije lahko pomagajo?

Največ naših naročnikov uporablja avtomatsko lektorico Amebis Besana, ki skrbi za slovnično pravilnost besedil.

Vse več podjetij in ustanov namreč v skrbi za kakovost svojih besedil in posledično za svoj ugled Besano naročajo za vse ali skoraj vse zaposlene.

Dva izmed večjih uporabnikov Besane sta recimo Petrol in Univerza v Ljubljani z vsemi svojimi fakultetami. Profesorji na fakultetah lahko poleg slovnične pravilnosti svojih besedil z nekaj kliki preverijo tudi slovnično pravilnost diplomskih in seminarskih nalog študentov.

Glavni uporabniki sintetizatorja govora eBralec so slepi, slabovidni in disleksiki, ki jim eBralec pomeni okno v svet.

Vse pogosteje pa se za uvedbo eBralca odločajo v podjetjih. S pomočjo eBralca lahko besedila in članke na spletnih straneh Družine, Primorskega dnevnika in ZPIZ sedaj tudi poslušamo. Vse napovedi prihodov in odhodov na Avtobusni postaji Ljubljana bere eBralec. Radio Brežice nima več napovedovalcev, saj vsa besedila prebere eBralec in podobno.

Digitalnega pomočnika SecondEGO uporabljajo v podjetjih na svojih spletnih straneh za pomoč uporabnikom. Poleg občutnih prihrankov in razbremenitve zaposlenih pri nudenju pomoči je ta dostopna neprekinjeno 24 ur dnevno.

Digitalni pomočnik lahko prevzame tudi druge vloge. Na spletnih straneh Verige Lesce nastopa v vlogi prodajalca v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.

V spletni računovodski aplikaciji AccountingBox nastopa kot pomočnik pri uporabi. Direktorjem in podjetnikom se tako ni treba ukvarjati s kompleksnostjo aplikacije. Digitalnemu pomočniku na enak način, kot računovodji, preprosto povedo, kaj želijo in jim pripravi želeno. Na primer posreduje podatke o poslovanju, pripravi plačilne naloge in podobno.

Je možno orodja tudi kombinirati ali izdelati specifično rešitev?

Seveda, naj naštejem samo nekaj primerov.

Da Telekomov NEO tako dobro razume govorne ukaze v slovenščini, je predvsem naša zasluga, saj smo uporabili svoja specifična jezikovna orodja.

V DARSu so imeli veliko težav z ažurnostjo in slovnično pravilnostjo prometnih poročil, ki so jih morali pisati in snemati s pravim govorcem nekajkrat dnevno.

Sedaj na zemljevidu samo označijo lokacijo in tip dogodka, naš jezikovni modul pa poskrbi za avtomatsko izdelavo slovnično pravilnega besedila, ki ga prebere eBralec. Prometno poročilo, ki je dostopno preko mobilne aplikacije DarsPromet+, je tako stalno ažurno.

Če v aplikaciji DarsPromet+ nastavimo svojo pot in se na poti zgodi nepredviden dogodek, kot je prometna nesreča, nas aplikacija o tem samodejno glasovno obvesti s pomočjo eBralca in v lepi slovenščini predlaga obvoz.

Dve največji slovenski bazi Digitalna knjižnica Slovenije (NUK) in Cobiss za zagotavljanje odličnih rezultatov iskanja uporabljata naša jezikovna orodja. Ta se lahko uporabijo na vsaki slovenski spletni strani za izboljšanje rezultatov iskanja.

Slovarski portal Fran smo za ZRC SAZU zgradili na osnovi znanja, pridobljenega pri gradnji lastnega, največjega in brezplačnega slovarskega portala Termania. V Termanio in Fran je vgrajeno tudi orodje za izdelavo slovarjev.

Kaj pa so vaše glavne prednosti?

Poleg znanja in izkušenj na področju jezikovnih tehnologij nam veliko prednost predstavlja lastna jezikovna baza, ki ji v Sloveniji ni para. Kombinacija vsega naštetega pa nam omogoča, da lahko edini v Sloveniji rešimo najtežje jezikovne probleme.

Za občutek velikosti in kakovosti naše baze naj navedem, da baza Slovarja slovenskega knjižnega jezika vsebuje okvirno 110.000 gesel (osnovnih besed).

Naša jezikovna baza vsebuje že več kot 350.000 gesel in stalno narašča. Zaradi pregibnosti slovenskega jezika (sklanjanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov, spreganje glagolov, stopnjevanje pridevnikov in podobno) je vseh besednih oblik v bazi že več kot 11 milijonov.

Za sintetizator govora eBralec smo jezikovno bazo dopolnili z izgovarjavami za večino od vseh 11 milijonov oblik, ki jih prav tako dodajamo. Za digitalnega pomočnika SecondEGO smo bazo dodatno dopolnili še s pomeni gesel.

Za prevajalnik Amebis Presis pa je bila baza dopolnjena še z angleškimi in nemškimi prevodi gesel.

Kako ste prišli na idejo, da bi izdelali svojega jezikovnega robota oziroma Chatbot?

Krizo, ki se je začela leta 2008, smo tudi mi pošteno občutili. Že prej in še posebej v krizi začneš razmišljati o novih izdelkih in storitvah, v katere lahko vključiš svoje znanje in prednosti.

Digitalni pomočniki so bili zato smiselno nadaljevanje našega dela na področju jezikovnih tehnologij.

Pogovarjala sva se, da številni poskusi uvedbe klepetalnih robotov niso uspešni. Kateri so glavni razlogi, zaradi katerih se to dogaja?

Glavni razlog neuspehov je pregibnost našega jezika. Zaradi pregibnosti slovenščine vsi digitalni pomočniki, narejeni na osnovi angleškega jezika, v slovenščini odpovedo in so praktično neuporabni.

Če "angleškemu" digitalnemu pomočniku zastavimo vprašanje, ki vsebuje samo eno besedo, ki ni v osnovni obliki, praviloma ne razume nič. V običajnem slovenskem stavku pa je zelo malo besed v osnovni obliki.

Da bi angleški digitalni pomočnik razumel preprost stavek "Zanima me garancijska doba telefonov", bi moral uporabnik zapisati "Zanimati jaz garancijski doba telefon".

In kakšne so izkušnje uporabnikov, ki so uvedli klepetalnega robota SecondEGO?

Lahko se pohvalim, da so odlične.

Zaradi posebnosti posameznega uporabnika so izkušnje različne, vsem pa je skupno, da uvedba digitalnega pomočnika ne pomeni dodatnega stroška, temveč občuten prihranek in razbremenitev zaposlenih.

Ker lahko digitalni pomočnik odgovori na večino vprašanj na prvem nivoju podpore uporabnikom, občutno razbremeni klicni center, kar pomeni manj zaposlenih v klicnem centru. Obenem pa je podpora uporabnikom na voljo 24 ur dnevno.

Če nastopa v vlogi prodajalca na spletni strani, uporabnika z nekaj preprostimi vprašanji najprej vpraša, kaj želi. To naredi enako, kot pravi prodajalec, ko vstopimo v trgovino.

Na podlagi odgovorov nato predlaga enega ali več ustreznih izdelkov in odpre njihove spletne strani. Uporabnik samo še izbere najprimernejši izdelek in zaključi nakup.

V kakšnih primerih bi podjetjem in drugim organizacijam priporočili, da na spletnih straneh ali v aplikacijah uvedejo klepetalnega robota?

Podjetij ali organizacij, kjer uvedba digitalnega pomočnika ni smiselna, skoraj ni.

Kdorkoli želi posodobiti, avtomatizirati, prihraniti, razbremeniti zaposlene, zagotoviti neprekinjeno podporo, uvesti sodobne pristope in komunikacijske kanale za svoje uporabnike, mu priporočam uvedbo digitalnega pomočnika.

Ta lahko prevzame poljubno vlogo glede na potrebe posameznega podjetja. Na primer podporo uporabnikom v klicnem centru, podporo pri prodaji, specifično tehnično pomoč, pomoč pri uporabi aplikacij in podobno.

Seveda pa uvedba digitalnega pomočnika ni takojšna in brez vseh naporov.

Podobno kot zaposlene ga moramo najprej naučiti, da lahko opravlja svoje delo. Vendar za razliko od zaposlenih, ki se menjajo in se učni proces stalno ponavlja, digitalnega pomočnika naučimo samo enkrat.

Je učenje digitalnega pomočnika težko?

Učenje digitalnega pomočnika SecondEGO je zelo preprosto in pregledno.

V podjetju ga lahko izvajajo sami in brez bojazni, da bi morali plačevati drage programerje, kar je pogosta težava drugih ponudnikov. Z lahkoto dodajajo spremembe in dopolnitve ter jih pravočasno objavijo kot na primer v obdobju akcijske ponudbe ali v prednovoletnem času.

Če vas o klepetalnih robotih in drugih jezikovnih orodjih zanima več informacij, lahko Antonu Romšaku pišete na naslov anton.romsak@amebis.si, ali ga pokličete na številko 01 83 11 035.

Povejte naprej:

n
t

Preberite še

Kaj je klepetalni robot (Chatbot) in kako nam pomaga povečati prodajo?
Orodja
Kaj je klepetalni robot (Chatbot) in kako nam pomaga povečati prodajo?
Klepetalni roboti (Chatboti) so namenjeni učinkovitejši komunikaciji z obiskovalci spletnih strani.
Zakaj je SecondEGO edina prava izbira za klepetalnega robota (Chatbot) v slovenščini?
Promocija
Zakaj je SecondEGO edina prava izbira za klepetalnega robota (Chatbot) v slovenščini?
Zaradi posebnosti slovenščine klepetalni roboti, ki temeljijo na angleškem jeziku, pri nas niso uporabni.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...